Domov > Uporabimo uporabljeno > Zgodba o napredku: Irena Fonda

Že od nekdaj ste zelo povezani z morjem. Zakaj?

Morje ima v mojem življenju zelo velik pomen. Že od malega sva se z bratom pogosto pridružila pri delu očetu, ki je bil profesionalni potapljač in podvodni ribič, in razvila ljubezen do morja. Ogromno lepih spominov imam na čas, ki smo ga preživljali skupaj ob in v morju. Vzeli smo nahrbtnik, spalno vrečo, orodje, vodo in smo šli za nekaj dni v soline, ki so bile v tistem obdobju povsem zapuščene, raziskovat obmorsko in morsko življenje. Tudi vse počitnice smo preživeli ob morju. Mislim, da je bilo to zelo dragoceno. Na ta način je oče na naju prenesel svoje vrednote, ki sedaj tudi nama vse življenje veliko pomenijo. Do morja tako čutim zelo veliko, zdi se mi veličastno in lepo. Če se počutiš slabo, greš ob morje, potopiš noge vanj in je takoj boljše. Vsi v družini smo biologi in delimo ljubezen do morja in življenja v njem. Iz ljubezni do morja izhaja tudi navezanost na vse organizme, ki živijo v morju, občudujem in spoštujem to življenje.

Če sem malo filozofska, bi rekla, da smo vsi morje. Ne le zaradi dejstva, da smo pretežno sestavljeni iz tekočine, ki je podobne strukture kot morje, in da na nas vpliva luna tako kot na morje s plimo in oseko. Sama velikokrat rečem, da če v morje pomočiš prst, si naenkrat po celem svetu, saj morje, oceani zavzemajo večino zemeljske površine. Morje je medij, podobno kot zrak, ki v resnici povezuje vse. 

Kako se je in se še spreminja morje, življenje v njem?

Gotovo se spreminja. Če dobro opazuješ, vidiš spremembe, na kopnem in v morju. Pojavljajo se določene vrste, ki jih včasih ni bilo, nekatere vrste se selijo same, nekatere naselijo ljudje ali pa se prenesejo z vodo ali ladjami. Zdaj je bistveno več komunikacije s svetom, ladje prihajajo od vsepovsod in k nam pripeljejo vrste, ki jih prej pri nas ni bilo. So se pa nekatere stvari tudi izboljšale. Pred tridesetimi leti, konec osemdesetih, smo imeli na primer veliko težav zaradi hipoksije, anoksije (zmanjšane vsebnosti kisika oziroma stanja brez kisika). To je bilo pogubno za veliko število živali, ki živijo na morskem dnu. Takrat so se namnožile planktonske alge, ki jih sicer ne vidimo s prostim očesom, zavzamejo pa veliko površino morja. Ko so odmrle, so se počasi pogrezale proti dnu, in ker se za njihov razkroj porablja kisik, območje ob dnu ostane brez kisika. Ti pojavi cvetenja so bili povezani s preveliko količino fosfatov v morju, predvsem zaradi pralnih praškov. Zdaj je teh problemov veliko manj, saj današnji detergenti vsebujejo manj fosfatov in nitratov. Moramo se zavedati, da se čisto vse, kar mi delamo na kopnem, prenese v morje. Marsikdo si misli: "Zakaj bi mene zanimalo morje, če živim v Ljubljani?". Ampak vse, kar delaš v Ljubljani, vpliva na morje. Nihče od nas ne deluje samo lokalno.

Danes je problemov z umazanim morjem manj, morje je manj organsko obremenjeno, je pa po drugi strani bistveno več plastike, več kemikalij, več turizma, več prometa, več industrije, kar negativno vpliva na življenje v morju.

Od kod ideja o morski oazi?

Oče je ob svojem delu opažal, da je določenih živali, predvsem velikih osebkov, vedno manj. Spomnim se, kako je včasih govoril: "Tule bo škarpena, tam ugor, tam jastog, tamle jajčeca od lignjev in sip, tu bo gnezdo hobotnice," poznal je njihova bivališča. Potem je bilo teh organizmov vedno manj in bili so predvsem majhni osebki. Razmišljal je, kaj bi lahko naredil. Nekaj takega, da bo dobro za morje in da bo lahko opazoval, kako bo tam raslo in se razvijalo življenje, in bo lahko kot instruktor potapljanja to tudi pokazal drugim. Znal je graditi pod vodo in si je zamislil, da bi naredil nekaj podobnega, kot so naravni podvodni grebeni. Tako je približno pred 30 leti prišel do ideje, da bi pod vodo postavil strukture, na katerih bi se naselilo življenje. Kot neki način 'pogozdovanja pod vodo' – to sicer ni povsem prava beseda, je pa dobra za razumevanje.

Takrat mu ni uspelo, ni pa nas ustavilo. Razmišljali smo, da če ne moremo naravnost do cilja, pa pojdimo malo naokoli, poiščimo nek način, kako bi lahko drugače naredili zatočišče za živali. Iz tega je v bistvu zrasla naša ribogojnica. Začelo se je kot romantična ideja, kako bi lahko naredil nekaj dobrega za morje, ne toliko kot tržen projekt.  Želeli smo jo narediti drugače kot običajne ribogojnice, tako, da bo imela pozitiven vpliv, da bo dobra ne samo za nas in za naše ribe, ampak tudi za prosto živeče organizme, ki živijo okoli nje. In dejansko se je to zelo hitro pokazalo. Ogromno živali in tudi rastlin se je naselilo na vse podvodne strukture na ribogojnici in okoli nje. To nas je navdalo z navdušenjem. Sedaj, po 30 letih, so se tudi razmere spremenile. Evropa je spoznala in ponudila možnost razvoja v smeri bolj trajnostne multitrofične akvakulture in izpostavila pomembnost različnih podvodnih struktur za ta namen. Postavila je nove smernice, ki to podpirajo in s tem omogočajo razvoj novih pristopov za pridobivanje hrane iz morja.  

Poleg tega imamo zdaj drugačna orodja za komuniciranje z javnostjo, tudi ljudje so bolj dojemljivi za trajnost, okolje in napredek. Po svetu je že sedaj ogromno različnih podvodnih umetnih struktur, ki zelo dobro delujejo za različne namene. Več kot 20.000 jih je samo na Japonskem, tudi v Italiji in na Hrvaškem so že, v ZDA pred New Yorkom so na primer zanimive strukture iz starih vagonov podzemne železnice, iz katerih so odstranili škodljive dele in premaze. Zato smo z bratom in ostalimi soustanovitelji Zavoda YouSea začeli razmišljati, kako nadgraditi osnovno idejo, kot si jo je v osnovi zamislil najin oče.

Kako pravzaprav deluje taka morska oaza?

S tem, da nudi trdno strukturo, deluje kot lovilec mladih organizmov, podobno kot naravni podvodni grebeni. Ti so sestavljeni iz trdih delov odmrlih organizmov, ostankov školjk, koral, alg, ki se odlagajo na morskem dnu in tvorijo trdno razvejano strukturo z luknjami in luknjicami, v katere se naselijo drugi organizmi: rakci, školjke, ribe ... Morski organizmi imajo take strukture zelo radi, zelo hitro se naselijo vanje, zato so običajno povezane z veliko biotsko pestrostjo. Lepo je, ker se te strukture ves čas spreminjajo in zorijo.

Morsko oazo boste postavili z zavodom YouSea. Kaj je osnovni namen zavoda?

Ime našega Zavoda YouSea je nekakšna besedna igra, YouSea zapisano narazen "You Sea" pomeni "ti in morje", fonetično prebrano enako, a zapisano "You See" pomeni "ali vidiš?", če vmes vrinemo še r, postane "You(r)Sea", "tvoje morje", ter na koncu zapisano enako, a prebrano kot "You are Sea" spremeni pomen v "ti si morje". To vse skupaj pa pomeni "ali vidiš svoje morje?". Poslanstvo našega Zavoda je ohranjanje biodiverzitete morja. To je sicer zelo zahtevna naloga, mi kot majhen igralec neposredno ne moremo imeti velikega vpliva na to, lahko pa z mehanizmi, kot so ozaveščanje, vplivamo na spremembe navad. Vsak od nas lahko nekaj naredi, pa čeprav majhne korake, in se bodo določene stvari v zdravju morja izboljšale. Tudi dejanja, kot je na primer kupovanje izdelkov brez ali z manj embalaže, embalaže, ki se lahko reciklira, kupovanje lokalne hrane, so pomembna, saj na koncu krajši transporti, manj embalaže in kemikalij pozitivno vplivajo na morje. Če pogledamo na videz banalno stvar, kot so slamice: čeprav so majhne, so take oblike, da jih rešetke pri sortiranju plastike ne ustavijo in jih velikokrat najdeš v morju. In sploh ne gre za življenjsko pomembno stvar, čisto v redu živimo brez njih, zakaj bi jih torej uporabljali? Ideja je bila, da ozaveščanje začnemo zgodaj in smo se za ta namen povezali s šolami. Projekt smo poimenovali Modre šole, ne samo zaradi barve – morje je modre barve –, tudi zaradi modrosti, to so razmišljujoče šole. Radi bi, da bi šole sklenile zaprisege za določena ravnanja, ki so pozitivna za okolje. Radi pa bi jim tudi pokazali pestrost življenja v našem morju, ki bo v naši morski oazi lepo vidna. Ta se velikokrat prikazuje z lepimi posnetki tropskih območij z barvitimi ribicami in koralami, ampak tudi v severnem delu Jadranskega morja je stopnja biotske raznovrstnosti v resnici zelo visoka, le manj jo poznamo in zato tudi ne cenimo dovolj. V naši družini smo si vedno prizadevali, da bi jo ohranjali, in za to si prizadeva tudi naš Zavod. Pri tem pa je pomembno tudi povezovanje z vsemi ostalimi organizacijami, ki pri nas raziskujejo morje, kot so Morska biološka postaja, Akvarij Piran, Algen, Labena, potapljaška društva, podvodni fotografi …

Druga stvar, ki bi jo radi proučili, je delovanje takih struktur pri odvajanju ogljikovega dioksida iz morja. Večina organizmov, ki dela oklepe, školjke, rakci, polžki … v oklep vežejo CO2, ki ga dobijo iz vode. Za razliko od rastlin, ki CO2 po gnitju spet hitro sprostijo, je v lupinah in oklepih ujet skoraj za stalno. Raziskali bomo lahko tudi njihovo čistilno sposobnost. Večina organizmov, ki se bodo prvi prijeli na to strukturo, bodo namreč filtrirni organizmi, ki čistijo morje. Če bi podvodne strukture postavili na degradiranih območjih, na primer tam, kjer so končni deli kanalizacijskih cevi, bi lahko povečali samočistilno sposobnost morja, izboljšali njegovo kakovost in obnavljanje.

Kako hitro bodo vidni rezultati podvodne oaze? 

Na naših ribogojskih mrežah, ki so bile sicer že večkrat naseljene in sprane, hitro, že po 14 dneh po tem, ko jih damo v vodo, vidimo prve pritrjene organizme. Beton bo potreboval nekoliko več časa, bodo pa organizmi gotovo prišli. V morju gre v naravi za velik boj za prostor. Kdor se prvi prime, ima prostor, drugi ne, zato predvidevamo, da bo to relativno hitro. Na začetku še ne bomo veliko videli, bolj kot sluz na površini, potem pa bodo prišli s prostim očesom vidni organizmi. Mi na primer pri naseljevanju klapavic in ostrig v školjčiščih na začetku ličink, ki se pritrdijo na površino, ne vidimo, ko začnejo rasti, pa školjke najprej vidimo kot majhne črne in bele biserčke. Potem gre rast eksponentno hitro. Mislim, da bomo v nekaj mesecih že videli veliko mladih pritrjenih organizmov, potem bo postalo zanimivo tudi drugim organizmom. Najprej jo bodo prišle pogledat manjše in potem tudi večje živali. Zanimivo bo opazovati, kdo se bo naselil na različnih višinah in različnih površinah. Bodo pa v tej podvodni oazi mladi organizmi zaščiteni pred večjimi roparicami, ki bi jih sicer lahko pojedle.

Kako se bo projekt razvijal, napredoval?

Kako se bo projekt razvijal, je odvisno tudi od financ. Taka podvodna struktura je draga za postavljanje in potem tudi za upravljanje in opazovanje. Mi bomo strukturo ves čas vzdrževali in opazovali. Ne prepogosto, da organizmov ne bomo motili, na začetku bomo opazovali enkrat mesečno. Morda bomo ugotovili, da taka oblika deluje odlično, lahko pa tudi, da naša oblika ne bo najboljša in bi bilo bolje poskusiti z drugačno obliko. Treba je poskusiti in videti, komu bo všeč ta naša hiša. In seveda bomo ves čas komunicirali in ozaveščali s projektom modrih šol. Z eno takih šol imamo ravno zdaj zaključno prireditev in sem navdušena nad tem, kaj so otroci pripravili in kako razmišljajo.

Glede financiranja smo najprej razmišljali o tem, da bi za pomoč zaprosili javnost s pomočjo množičnega financiranja (crowdfunding). Ker potem ne gre samo za donacijo. Ko daš denar, ti stvari postanejo pomembne, začneš bolj verjeti v to. Tako bi lažje ozaveščali, izobraževali. Denar je pomemben, ampak še bolj ta oseben odnos, da je ljudem pomembno. Dobili smo že nekaj podpornikov med fizičnimi osebami, seveda pa je še pomembnejša podpora uveljavljenih in prepoznavnih blagovnih znamk, ena izmed njih je tudi Audi.

Kaj vam pomeni sodelovanje z znamko Audi pri projektu morske oaze?

Sodelovanje z znamko Audi nam zelo veliko pomeni. Ne samo zaradi finančne podpore, pomembno nam je tudi dejstvo, da delimo podobne vrednote. Tudi nam je blizu usmeritev v trajnostni razvoj in napredek, ki pa ni nujno, da je vedno samo naravnost naprej. Včasih se je treba tudi malo ustaviti, razmisliti in poiskati boljšo pot do trajnostnih rešitev za danes in jutri. Z močno znamko, kot je Audi, naša naloga ozaveščanja dobi drugačno, bistveno večjo težo. Zelo veseli smo, da smo del projekta Uporabimo uporabljeno, znamka mu daje vrhunskost in tudi Mario Hercog, ki bo oblikoval torbe, je navdušenec, ki ves čas razmišlja o napredku. Vrhunski so tudi novi povsem električni modeli Audi kot Audi Q8 e-tron in veseli smo, da se znamka pri njihovem razvoju osredotoča na trajnostne vidike. Na znamko Audi pa konec koncev gledamo tudi kot na svojega mobilnega partnerja. Mobilni vidik nam je pomemben, saj je tudi morje mobilno, zelo mobilno.

Kaj vam osebno pomeni napredek?

Napredek mi pomeni zavestno usmerjanje k spremembam. Ni nujno, da so vedno najboljše, nas pa vsakič nekaj naučijo. Seveda si vedno želimo, da bi vplivali na nastanek nečesa boljšega, bolj zdravega za ljudi, za naravo, za boljši jutri. Ampak napredek ni vedno linearen in ni vedno naravnost. Včasih je zelo hiter, včasih počasnejši, včasih se ne zgodi nič. Ampak bistveno je, da tistim, ki so pogumni, uspe napredovati. Kdaj pride čas, ko nečesa ne narediš, ker se bojiš poraza, ampak če ne narediš tega koraka, potem ne bo napredka, ne bo torte na koncu. Napredek je lahko proces, ki se ga ne vidi, vedno pa vključuje razmišljanje, prilagajanje, odpiranje drugim. Na področju hrane na primer velikokrat omenjam, da bi bilo dobro, da bi bili malo retro inovativni. Naše babice so jedle lokalno, sezonsko in ničesar niso zavrgle. Danes veliko govorimo o varčnosti, trajnosti, ampak ko pogledamo, koliko materialov se zavrže, koliko materiala uporabljamo za nepotrebne stvari, je tega ogromno. V tem smislu bi želela, da pogledamo tudi malo nazaj, naredimo korak nazaj, tudi zato mi je projekt Uporabimo uporabljeno zelo blizu. To ni material za odpad, v bistvu gre za neko zorenje materialov. Pri izdelavi torb iz oglasnih transparentov je napredek povezan tudi z ustvarjalnostjo. To, da ti iz neke stvari uspe narediti nekaj drugega, je v bistvu neka preobrazba. Kot pri gosenici, ko se iz nje razvije metulj.

Več zapisov